Davorin Terstenjak:
"Pri tej priložnosti predragemu prijatlu povem, da ima
c e l o prav, ako „mons cetius" išče na Kranjskem. Ali
ni na Kranjskem ravno v uni legi, kjer Linhart išče „mons
cetius" gora Cesenik, češeniške gore? Pri Valvazorji
najdem: ^Tschembschenig liegt nahe bei Gallenberg in der
Mitte eines hohen Berges". Tako se tudi vas z imenom
Cešenik najde? Že v spisu „o Noriku in Noreji" sem
rekel, da je Cetius — cet slovenska beseda, in da na
ravnost pomeni: goro. Na Stajarskem imamo tri na bregih
ležeče vasi, kterih se perva veli: Na gori, druga:
Na bregib, tretja že bolje pod bregom sttječa se veli:
Prodcetince. Dalje je beseda skrita v imenu Četi nje,
glavno mesto černogorsko, ktero toraj to pomeni, kar Kranj.
Korenika besede cet je sansk. kat, durchbohren, kathus,
der Fels, kun t as, Lanze, lat. cautes, analogišno
besedam shiris, xQ<xg9 quiris, kar, kranj, od s h ar,
durchbohren. Iz kat še je sansk. kota = keltiškemu
kot, slov. cet. Kako je iz shar postalo tudi sharnis,
tat. cornu, nemško Horn, in slov. karva, po metathezi
krava, cornutum scilicet animal, Hornvieh; tako iz kat,
slov. skot, das Vieh, toraj skot rs k ar v, krav, animal
cornutum, friziški sket. Živina pa je naj starise sredstvo
zmene — ali naj stariši dnar zato pecus, pecunia
in p e cul i um. Enako analogijo najdemo v besedi skot,
friziški sket, pecus in pecunia, mittelhochdeutsch se a z
pecus in pecunia, gotiški skattz, altnord. skattz, ags.
s c e a t , althochdeutsch. s ca z, neuhd. sena z, primeri še
gerško xtrjvog, peculium.
Ker imamo v slovanskem jeziku skot in cet, ter je
cerkveno-slovenska beseda cc;ta pecunia ni gotiska, temoč
slovenska. Ime gore po nemški pisane Tschembschenig
se je toraj nekdaj glasilo Ce,tjenik, tj =3 č, Ce,čenik,
Č = Š Cešenik. Rhenizmi, ktere v frižinskih spomenicih
še tako lepo ohranjene najdemo, so gotovo še za časa Valvazorjevega
navadni bili, zato je pisal Tschembschenig.
Blizo Terbovlj je gora Ceče. Cetius je toraj spet čistoslovenska
oblika, ker Kelt je govoril kot, zato Alpe«
Cottiae, Goth pa bi skatt, Nemec skat ali pa kat
govorila.
Tako spet močen dokaz za slovenskost Noričanov nam
daja beseda Cetius. Ker skoro vse stare imena samo
malo v drugih oblikah še živijo v ustih naroda slovenskega
tako gotovo še tudi ime Latovicus se bode našlo na
Kranjskem, zato kje vejo povedati od latovskega jezika?
Kaj bi znalo opominjati na Lato v Letija, ali Vače L
rz V, tj == č menda nekdaj Latje? Išite domorodci!" (
http://www.google.si/url?url=http:/...QQFjAA&usg=AFQjCNFFx75KajgwG4i54S60aOA26lnZ7A)