Izasla je najnovija studija koja se bavi Slovenijom. Moracu da je prenesem na slovenackom jeziku ali je dosta toga moguce razumeti iz teksta (bar meni nije bio nikakav problem iako slovenacki nikada nisam ucio
)
-------------------------------------------------------------------------------------------
SLOVENIJA V DNK BAZENU SVETA
(Slovenia in the DNA pool of the world)
Marjeta Manfreda Vakar, Darko Vrečko
abstract
In the paper a genetic analysis of the slovenians based on the Y-dna haplotypes which
are inherited from the father and on the mtdna haplotypes which are inherited from the
mother is presented.
Results of the analysis of the 320 Y-dna haplotypes show that the most frequent male
haplogroup in slovenia is R1a1a (38.44 ± 5.33 %), the second most common one is I2a2 (21.25
± 4.48 %), followed by R1b (15.94 ± 4.01 %), I1 (10.00 ± 3.29 %), E1b1b1a (5 ± 2.39 %), g (3.13
± 1.91 %), J (2.81 ± 1.81 %), etc. Calculations made by Klyosov show that slovenian R1a1a
haplotypes belong to the Balto-Carpathian branch. The most recent common ancestor of the
slovenian haplogroup R1a1a lived 3700 ± 390 years ago, ancestor of I2a2 before 2325 ± 290
years, of R1b before 4500 ± 600 years and of I1 before 3025 ± 410 years.
Comparison of the slovenian Y-dna haplotypes with the haplotypes from other countries
shows that the slovenian haplotypes R1a1a are mostly found with Belarusians, Poles, slovaks,
ukrainians, Russians and Czech. I2a2a haplotypes are mostly found in the population of
herzegovina (Bih), southern Croatia, some places of Belarus, particular in Brest, in the rest
of Croatia, serbia. R1b haplotypes are mostly found in the population of northern spain, great
Britain, nederland, Belgium, northern Italy. I1 haplotypes are mostly found in the population
of scandinavia, germany, switzerland and austria. Comparison also shows that slovenians
share the highest number of various Y-dna haplotypes with the Poles, germans, Czechs,
Croatians and Russians. haplotypes found in slovenia, which are very rare in the world, are
often found in Poland, especially in the city of Wroclaw.
analysis of the 329 mtdna haplotypes from slovenia indicates that the most frequent
female haplogroup is h (44.68 ± 5.37 %), followed by the u (16.11 ± 3.97 %), J and T (9.42 ± 3.16
%) and K (5.78 ± 2.52 %). Calculated settlement times of the mtdna haplotypes at the slovenian
territory shows that women ancestors settled here on average 5900 ± 850 years before present.
haplogroup u was the first one that settled in this territory, probably soon after the last ice
age and on average 8000 ± 2400 years ago. The most common haplogroup h arrived here on
average before 4850 ± 1150 years, the hapogroup J probably come to this place the latest and on
average 4550 ± 2100 years ago, the haplogroup T settled on average before 6000 ± 2650 years and
haplogroup K settled on average 6200 ± 3700 years ago. Results show that descendants of some
women who have settled in this territory soon after the last Ice age survived to the present day.
uvod
Vsak človek nosi v svojem telesu (dnK) pričevanje in dokaz za prehojene poti svojih
prednikov. Podatki v tem prispevku se nanašajo na jedrno Y-dnK - dedni zapis moških
potomcev, ki ga ti prejmejo le od očeta, za razliko od mtdnK, ki se deduje samo po materini
strani in prehaja tako na sinove kot hčere. Velik del človeške jedrne Y-dnK tvorijo različna
ponavljajoča se zaporedja sestavnih delov dnK, med njimi kratke tandemske-parne
ponovitve (angl. short tandem repeat - sTR) - nukleotidna zaporedja. V lokusih - mestih
sTR se posamezniki med seboj najbolj razlikujemo. Posamezno večkrat ponovljeno obliko
skupine nukleotidov na določenem lokusu sTR imenujemo alel. haplotip je skupina
alelov, ki se nahajajo na istem kromosomu zelo blizu drug drugemu. MtdnK haplotipi so
predstavljeni z mutacijami na enem, dveh ali treh hipervariabilnih (angl. hipervariable -hV)
območjih, ki se razlikujejo od referenčnega standarda (angl. Cambridge Reference standard
- CRs). hipervariabilno območje je območje v mitohondrijski dna, v katerem se bazni
nukleotidni pari menjajo. Velikost mitohondrijskega kromosoma je le 16569 nukleotidnih
parov, medtem ko je dolžina jedrne dnK v diploidni celici 6 milijard nukleotidnih parov.
MtdnK se pojavlja v vsaki celici od sto do več kot tisoč kopijah, medtem ko je jedrna
dnK prisotna le v dveh kopijah. Zaradi tega je veliko večja verjetnost, da se bo v sledi
ohranila mtdnK, kot pa da se bo ohranila jedrna dnK [1]. Tako jedrni Y-dnK haplotipi
kot mtdnK haplotipi so v zadnjih desetletjih postali tudi pomemben vir raziskovanja
migracij človeštva, izvora posameznih ljudstev in njihove prazgodovine in zgodovine.
V povezavi s tovrstnimi študijami, omenjava nekaj avtorjev in njihova dela v povezavi
s slovensko dnK. Šterlinko in sod. [2] so izmerili Y-dnK haplotipe 121 slovencev na 9-tih
lokusih. Škulj [3] je pisal o genetskih skupinah Y-dnK haplotipov in njihovih geografskih
razporeditvah ter primerjal sorodnost slovencev z drugimi evropskimi narodi. Povzema, da
pri nas nimamo Y-dnK skupine n, ki je med slovani pogosto prisotna v Rusiji, v manjših
odstotkih tudi na Poljskem in v ukrajini. Iz tega sklepa, da predniki sedanjih slovencev v
zgodovinski dobi niso prišli izza Karpatov. Pisal je o tudi migracijah Indo-arijcev in jih
vključeval v raziskave, povezane predvsem s slovenskim jezikom in sanskrtom [4]. Med slovani
je precej pogosta skupina I2a2, ki je med Indijci ni, zato sklepa, da v zadnjih 8 tisoč letih ni
bilo večjih povezav ljudstev iz Evrope in Indije. Tesne genetske in jezikovne sorodnosti med
Indo-arijci in slovani po njegovem izvirajo iz dobe pred kmetijstvom, kar dokazuje z izvorom
besed pašništva, ki se prekine s poljedeljstvom. Pisal je tudi o genetski primerjavi mtdnK
haplotipov etruščanskih in venetskih okostnjakov iz grobnic veljakov od 1. do 7. stol. pr. Kr.
in sedanjih slovencev [5]. Budja [6] je na podlagi genetskih raziskav pisal o izvoru današnjih
Evropejcev in o času naselitve njihovih prednikov na kontinentu. Meni, da večjega pritoka ljudi
v času neolitika z Bližnjega vzhoda v Evropo ni bilo in da smo v glavnem potomci paleolitskih
Evropejcev. Vodopivec [7] je pisal o koreninah zahodnih in južnih slovanov. V poglavju o
genetskih sledeh ocenjuje, da so po deležu Y-dnK skupine R1b sloveniji najbolj podobne
Češka, Poljska in slovaška. Malyarchuk in sod. [8] so predstavili 104 mtdnK haplotipe slovenk
in jih primerjali s haplotipi Bošnjakinj in nekaterimi drugimi Evropejkami. ugotovili so, da
so slovenkam najbolj sorodne Rusinje in Poljakinje, nekoliko manj Bolgarke in Romunke,
manj Bošnjakinje, še manj albanke in grkinje in najmanj Italijanke. Zupanič-Pajnič in sod.
[9] so izmerili mtdnK haplotipe 129 slovenk na dveh hV območjih.
Prednost najine študije v primerjavi s prejšnjimi je v tem, da sva zbrala največje število
slovenskih Y-dnK in mtdnK haplotipov do sedaj, jih primerjala z velikim številom haplotipov
dostopnih po spletnih bazah, s tem natančneje ugotovila sorodnost z drugimi narodi ter
izračunala približne čase do skupnih prednikov in naselitve haplotipov v sloveniji
