Starobalkanska pismenost

Nije "starobalkanska" pismenost ali ne znam na kojoj temi da postavim.

URL:
https://www.smithsonianmag.com/smar...und-manuscripts-egyptian-monastery-180964698/

But perhaps the most intriguing finds are the manuscripts written in obscure languages that fell out of use many centuries ago. Two of the erased texts, for instance, were inked in Caucasian Albanian, a language spoken by Christians in what is now Azerbaijan. According to Sarah Laskow of Atlas Obscura, Caucasian Albanian only exists today in a few stone inscriptions. Michael Phelps, director of the Early Manuscripts Electronic Library, tells Gray of the Atlantic that the discovery of Caucasian Albanian writings at Saint Catherine’s library has helped scholars increase their knowledge of the language’s vocabulary, giving them words for things like “net” and “fish.”

Other hidden texts were written in a defunct dialect known as Christian Palestinian Aramaic, a mix of Syriac and Greek, which was discontinued in the 13th century only to be rediscovered by scholars in the 18th century. “This was an entire community of people who had a literature, art, and spirituality,” Phelps tells Gray. “Almost all of that has been lost, yet their cultural DNA exists in our culture today. These palimpsest texts are giving them a voice again and letting us learn about how they contributed to who we are today.”
 
Ova kaciga po stilu odgovra onoj pronađenoj za vreme Prvog svetskog rata kod Ohridskog jezera, ilirskog kralja Monunijа (Zemlje antičkog Ilirika prije i poslije Milanskog edikta, str. 132)

Pogledajte prilog 651292

Na kacigi urezano je, po grčki:

ΜΟΝΟΥΝΙΟΥ [ΒΑ]ΣΙΛΕΩ[Σ]
MONUNIJA KRALJA


Nešto više o kralju (verovatno plemena Taulanata) Monuniju i kacigi u članku Nemanje Vujčića The army of Lysimchus after Corupedium: https://www.academia.edu/41478983/The_Army_of_Lysimachus_after_Corupedium_Antiquité_Vivante_69_1-2_2019_pp._109-122

Ne uspevam baš da pronađem dobru fotku Monunijeve kacige...ali, evo sa Facebook-a.

Monun1.jpg

monunija.jpg


Kralj Monunije je vladao tokom prve polovine III stoleća pre naše ere; vladao je u vreme Galske najezde na Balkansko poluostrvo i sukobljavao s Ptolemejem Keraunom, kratkotrajnim kraljem Makedonije (kratkotrajna ptolemejska epoha u Makedoniji, između Lisimaha i povratka Antipatrida). Monunije je uspešno zagospodario Taulantima, gde je kovao celu seriju novca.
 
Evo i ja da kaze koju o Venetu.

Ainetoi po Jordanesu znaci Slavan. Takodje, dakle Anti, Vendi, Slaveni su u davnini zvani jednim imenom, po Jordanesu.

Po Herodotu Eneti su nakon Trojanskog rata prispjeli na Jadran. To je dosljedno da su Eneti Mezi, jer Meze imamo i u Maloj Aziji u Antici, i kod nas. (Da napomenem, Mezi kod nas su i Dalmati i kasnije Sarmati.)
 
Poslednja izmena:
Evo i ja da kaze koju o Venetu.

Ainetoi po Jordanesu znaci Slavan. Takodje, dakle Anti, Vendi, Slaveni su u davnini zvani jednim imenom, po Jordanesu.

Po Herodotu Eneti su nakon Trojanskog rata prispjeli na Jadran. To je dosljedno da su Eneti Mezi, jer Meze imamo i u Maloj Aziji u Antici, i kod nas. (Da napomenem, Mezi kod nas su i Dalmati i kasnije Sarmati.)

Ovo je tema o pismenosti...
 
Pogledajte prilog 588008

Pogledajte prilog 588005

.O..S.TIIARE.I.

OSTIAREI

Natpis je venetski i datovan u period između 500. i 350 godine pre nove ere. Pretpostavlja se da se tu nalazi ime upokojenog Veneta. Slovenci ovo smatraju najstarijim tragom pismenosti u svojoj državi.

Škocjanske jame (ovaj bronzani predmet otkriven je u jednoj skeletnoj, pogrebnoj jami) pod zaštitom su UNESCO.

https://www.park-skocjanske-jame.si...inscription-of-the-skocjan-caves-in-unescos-w
Da oživim malom ovu temu.
Natpis je venetski, od strane današnje Italije/(Museo civico di storia ed arte) u Trstu, se ovaj natpis tretira kao
"OSTIARIS" ime osobe(filone onomastico).


belinei.png

»Zgoraj poustvarjeni venetski napis (Pa 25) izvira iz Padove in se z desne proti levi bere TIVALEIBELLENEI. Učenjaki ga razlagajo kot nagrobni napis, vendar ga niso uspeli točno razvozlati. Znani venetolog A. L. Prosdocimi iz Benečije (Italija) ga neprepričljivo razlaga, da pomeni “il nome di uno straniero”, torej ime tujca (glej I Veneti antichi, Padova ,1988, 291. s.). Slovenski venetolog Matej Bor pa razlaga napis s pomočjo slovenščine kot Ti valej be llenej, pri čemer Ti pomeni Ti; valej danes pomeni veljak; be (aorist) – je bil; in llenej – blag. Torej Ti, veljak, si bil blag.

Vendar menim, da se je Matej Bor(https://en.wikipedia.org/wiki/Matej_Bor) v tem primeru zmotil. Res je, da se mnogi venetski napisi lahko razložijo s pomočjo slovenščine (in drugih slovanskih besed), ki je naslednica starodavne venetščine. Vendar v zadevnem napisu očitno izstopa beseda Bellenei, ki spominja na boga Belina (Belena). Menim, da bi se napis tako dosti bolje razložil in sicer, kot sledi: ti (ti), valej (danes veljaj, velelnik v smislu si vreden, usojeno ti je), Bellenej (dajalnik v pomenu Belenu, torej Belinu). Torej je nekdo želel preminulemu, Ti pripadaj Belinu. – Še danes se v vipavskem narečju uporablja končnica –ej za dajalnik v ednini, zlasti v ženski in brezosebni samostalniški sklanjatvi. Poleg tega menim, da je v zgornjem napisu “bog” mišljen v precej širšem pomenu, torej kot božanstvo. In tudi če gre za ime boga Velesa (vzhodni slovanski panteon), ki se dobi z mehčanjem (b > v), ali ne gre tudi v tem primeru verjetno za boga, ki je enak Belenu, Belinu (Veles – Beles oziroma Belec, torej beli)? – (glej sestavek God Belin in pismo Echo I, s 7. avgusta 2004, “In consideration of…”)«


Sledeč logiki ob napisu Ostiarei in predpostavki, da so ob moških božanstvih stala ženska božanstva, ob Belem bogu, Belinu – Bela gospa, Belinja,[5] na kar nas spominjajo krajevna imena kot so Belinje v bližini Ogleja, je smiselno gornji napis motriti tudi v tej luči.


V igro bi veljalo vključiti simbol kroga s piko v sredini v smislu biti ali bitja, ki ga simbol morebiti predstavlja, na začetku napisa. Je to res simbol za ‘Ra-ja’, sončno ali vrhovno božanstvo? Lahko prve znake povežemo s kakim imenom? Smo na območju najdb kulture Este in morda božanstva Ostie, Este-re. Nato pa cel napis opazovati v inačicah Belina in Belinje ter možnostih, ki jih predstavlja osrednji sklop znakov, v gornjem spisu prečrkovanih kot ‘VALEI’. V sklopu najdemo izraz za izražanje enake vrednosti, ALI.""
https://istra-nasa.si/o-s-tiiare-i/#_ftnref3
 
Ma daj bre kakve sve gluposti mogu da se pronađu na internetu; nemojmo biti naivni. :lol: Upravo se najčešće tako po internetu i radi o neprovrenim stvarima, koje nije toliko teško pobiti, a u nekim slučajevima se radi čak i o lažima. E sada, zašto bi neko to radio? Privlačenje pažnje, marketing, a nekada i prosti pokušaji pravljenja pametnim. U Beogradu i pojedinim drugim mestima može se kupiti replika tzv. vinčanske pločice sa navodnim prevodom, iako je sve u vezi toga izmišljeno (i da je pločica i iz Vinče, kao i uopšte prevod). U tom slučaju, ubeđivanje nekih ljudi da tu zaista stoji ono što se tvrdi znači da će se suvenir uspešno prodati. Preporučujem ti da pročitaš maleno poglavlje u ovoj raspravi pod naslovom U bespućima interneta.

A kada smo već kod tog materijalnog ostatka, koji se danas čuva u Gradskom muzeju Vršca, postavimo i njega:

Pogledajte prilog 586108

Ovaj predmet pronađen je početkom 20. stoleća oko Bele bare kod Vatina. Iako se najčešće u profesionalnoj literaturi navodi kao Vatinski pršljenak iz II milenijuma stare ere, mada se po svemu sudeći radi (jer je predmet isuviše malen) o nečemu što se nosilo okačeno kao amajlija, ili da je reč o perlici nekog složenijeg nakita.

Urezi na ovom artefaktu definitivno podsećaju kao da je tu neki tekst napisan, ali za sada nije bilo uspešnih pokušaja čitanja. Jedino što je utvrđeno jeste da postoje značajne zajedničke osobine između ovog natpisa i drevnog kiparskog pisma. Upoređivanje sa materijalom sa Kipra ukazuje da je predmet verovatno mogao nastati između 1250. i 1075. godine stare ere, ali nedavno radiokarbonsko datovanje ukazuje da je cela vatinska kultura starija od ovoga, pripadajući prvoj polovini II milenija p. n. e. To bi značilo da je, ukoliko „pršljenak“ iz Vatina pripada tom periodu, ovo možda ne samo najstarija pisana rečenica na našim prostorima, nego i na čitavom Balkanskom poluostravu (odnosno njegovom kontinentalnom delu, ne računajući na neke nalaze Linearnog A pisma na Peloponeskom poluostrvu koji su možda i iz približno istog perioda).
ovo kao kineski karakteri za 10, sunce/dan i planina :mrgreen:
interesantno je kako nase cirilicno Ш ...izgleda kao kineski karakter 山 koji se cita "шан'
ovo je svakako samo zanimljivost:lol:
 

Back
Top