Odiseja za prikaznata
by bloomp
Dodeka udiraat branovite na razgolenata sospstvena povr{ina i dodeka branovite ja sobiraat nanesenata sol, nekade nekoja Odiseja e vo zenitot na svojata razbranuvanost.
Devojkata vo toa vreme, dodeka branovite ja nosea solta, ode{e nasekade po bregot i dol` nasobranata sol, baraj}i gi {kolkite isfrleni od moreto a se biserni. Taa neznaej}i be{e povle~ena od Odisejata vo branovite, zaslepena od nejzinoto barawe na biserite, im se predade.
Nejzinite biseri bea biseri koi zna~at `ivot za nea, zo{to vo niv uspeva{e da go najde ona {to ne mo`e{e vo Lu|eto okolu nea: Sjaj, bistrina i qubov, no najmnogu od se Zvuk na boi. Se se sveduva{e na barawe i samo barawe, no nikoga{ ne uspea da nasobere dovolno da go zadovoli svojot apetit od Zvukot na boite.
Prikaznata zapo~nuva ovde!
- Eden den:
Eden den branovite donesoa pove}e sol od voobi~aenoto. Toa za devojkata zan~e{e pove}e zadovolstvo zo{to nejzinoto barawe taka }e trae podolgo.
Kolku pove}e bara{e tolku pove}e nejziniot apetit stanuva{e se pogolem, zo{to Zvukot na boite so svoite vol{ebni sjaevi isprepleteni vo bistra qubov ja voveduva{e vo eden nejzin svet podaleku od nejziniot ~ove~ki rod.
Tamu kade se Lu|eto , taa be{e nau~ena so kratka konverzacii da gi zadovoli nevnite potrebi od nejzinoto prisustvo i vedna{ zaminuva{e na bregot. Se predava{e na baraweto biseri i ni{to drugo ne ja interesira{e., iako so svojata ubavina i fascinantnost vo sferata na zemskiot `ivot taa mo`e{e bez razmisluvawe da se nare~e so ime koe ja ima istat vrednost kako Zvukot na boite vo nejziniot svet.
Prikazanta prodol`uva ovde!
- Eden drug den!
Eden drug den vo nejzinite kratki konverzacii so Lu|eto nau~i eden zbor: Troja! Se {to zapamti za Troja be{e samo deka e neosvoiva, a slikata koja se rodi vo nejzinata svest za Troja be{e samo Oblaci zato{to nema{e ideja kako da ja zamisli. No ja sporeduva{e so Zvukot na boite! Zvukot na boite be{e najvozvi{enoto ne{to vo nejziniot svet. Duri pove}e i od qubovta, {to se kose{e so nejzinoto vospituvawe. Porasna vo famijijata na svojot ~i~ko po ime Ikar. Od nego nau~i da leta no pove}e saka{e da patuva niz svetot kako nejziniot Vujko Aleksandar Golemiot, koj go nema{e videno nikoga{. Biserite koe do toga{ gi ima{e najdeno gi ~uva{e vo xebot od vnatre{nata strana na nejzinoto edinstveno palto koe i go ima{e podareno eden neznaen minuva~. Za paltoto znae{e deka e ispleteno od konop i e deneseno od tamu kade Lu|eto odea dase prosvetat, Erusalim. Znae{e i deka e kupeno od najgolemiot prodava~ na svetot.
Prikazanta prodol`uva i ovde!
-Eden dolg den!
Eden dolg den, koga no}ta i denot traeja podeednakvo, i koga lu}eto gi doteruvaa svoite kalendari, koga znaeja deka zapo~nuva novo vreme razli~no od toa do toga{ za da trae do slednoto takvo izramnuvawe, devojkata otide porano na bregot.
Otide porano zatoa {to vo sonot videla eden ogromen biser koj e vo ogromna {kolka na bregot i ~eka da go najde.
Na bregot toj den ima{e voobi~aeno sol. Ni pove}e ni pomalku od prethodniot den. So zabrzani ~ekori ode{e po bregot baraj}i ja {kolkata od sonot.
Vo mislite i be{e samo golemiot biser... golemata {kolka... Zvukot na boite!
Za melu{ena od svoeto barawe ne zabele`a deka ne{to ne e isto na bregot. Ne e sama!
Nejzinoto barawe be{e naru{eno od nenadejnoto dovikuvawe: Ova go barate devoj~e?
Se svrte i vide poznato lice. Od nekade go zane{e ~ovekot koj ja voznemiri. Da, toa be{e ~ovek so potpolno ista konstrukcija na liceto kakonejzinata majka. Se seti na fotografijata napravena na Ajfelovata kula kade nejzinite roditeli za posleden pat se slikani zaedno i za `al, zaposleden pat `ivi.
Zaginale vo avionska nesre}a, avion udril vo kulata dodeka tie bile na nea!
Prikaznata za ~udo, prodol`uva i ovde!
- Ponedelnik:
Vo ponedelnikot so vujko i otidoa da go baraat zaedno biserot za koj mu raska`uva{e cela no}. Na bregot stignaa zamoreni zo{to devojkata brza{e. Go zema so sebe i par~eto kamen od eden yid koe vujko i i go donese od edno negovo osvojuvawe. Devojkata ne zane{e nis{to za Berlin.
Ovoj pat baraweto go po~na od drugiot kraj na bregot. Odea popoleka deodeka toj i raska`uva{e prikazni za zemjata na turbanite i slonovite, za Mekedonija, za prekrasnite delovi na makedonija kade site hoteli se Hilton i Desatet, kade sonceto gree od ~etiri strani.
Devojkata voop{to ne gi apsorbira{e negovite zborovi osven {to go dr`e{e za raka i ponekoga{ }e go podpra{a{e ne{to kolku da ne misli deka ne go slu{a. Ne zabele`uva{e ni toj ni taa deka pra{awata se isti.
Vo eden moment devojkata zastana. O~ite gi okokori i pogledna vo vodata. Ima{e {kolka koja e so dosega nevoobi~aena golemina. Stapisana, prozbore: Go najdov!!
Vleze vo vodata do kolenici, go istopi beliot fustan ostanat od majka i, i ja izvadi {kolkata. Ne smee{e da ja otvori. Se pla{e{e deka ako sega go najde golemiot biser, nejziniot svet }e se sru{i. ]e nema ve}e smisla zo{to }e nema {to da bara pove{e. Ja dr`e{e i vo isto vreme be{e i vozbudena i razo~arana.
Vujko i ne zane{e kako da reagira, do toga{ za se imal odgovor, re{aval sekakvi Gordievi jazli, no sega sega ne znae{e kako da postapi. Devojkata ja donese golemata odluka : ]e ja otvori!!!
Da, za ~udo, prodol`uva i ovde!
- Veligden!
Na Veligden, koga site odat vo crkva, devojkata ostana doma da se pra{uva dali da ja otvori. Sede{e so skrsteni noze na krevetot a pred nea ja ima{e {kolkata. Si misle{e : dali mo`am da izdr`am tolku zvuk na boi, dali tolku sjaj nema da ja oslepi, kako e da se bide so ne{to povozvi{eno od qubovta!
Nema{e odgovori. Koga se vrati vujko i od bogoslu`enie i koga i dava{e od pre~estenata nafora, devojkata go pogledna i go pra{a: Znam deka deneska pee{e ruskiot carski hor, sigurno bilo ubavo, kakov e tvojot vpe~atok? Pa da, be{e prekrasno iako tie dvajca {to me u~ea da pi{uvam , kako li se vikaa Kiril i Metodij , pravea podobri slu`bi. Tamu za devojkata zavr{ija site interesirawa. Im se vrati na svoite pomisli, im se vrati na pra{awata. Vo me|uvreme vujko i i ka`uva{e za svoite osvojuvawa, a koga toa go prave{e go prave{e so kompletna dramatizacija i se vnesuva{e tolku vo svojata glavna uloga {to ne znae{e dali go slu{aat, dali navistina e vo vistinska situacija ili ne. Takvi se se~ii penzionerski denovi, pa i negovite.
Veligden kako neraboten den, po{tata ne treba{e da stigne , no golemoto crveno pismo koe go donesoa nego ni zabele`a.
Ja zaede {kolkata vo race koja ve}e po~nuva{e da ja raznesuva svojata neprijatna mirizba, ja pogledna i ja stavi vo vo akvariumot so solena morska voda donesena specijalno za [kolkata od moreto. Ja nabquduva{e od nadvor, ja gleda{e nejzinata forma na srce, gi analizira{e site nejzini detali koi mo`ea da se zabele`at so golo oko. Nao|a{e sekakvi interpretacii vo nejzinite detali, duri toa deka uspea da pro~ita deka na nea e napi{ano:
Prikaznata prodol`uva ponatamu!!
- Eden den 28-mi mart!
Eden den koga be{e rodenden na eden nejzin poznanik, koj normalno go ima{e zaboraveno, tolku mnogu ja obzema qubopitnosat za {kolkata {to duri po~na da dovikuva na {kolkata: Otvori se! Otvori se sama, taka }e gi znam odgovorite a nema da se ~uvstvuvam vinovna ako se slu~at nus produkti od baraweto. Otvori seeeeeeeeeeeeeeeee!!!
Normalno, {kolkata spokojno na dnoto od akvariumot i se nasmevnuva[e nudej}i i ja nejzinata enigma... sjaj... bistrina... qubov... Zvuk na boi..... baraweto mora{e da prodol`i.
Nejziniot vujko toj den uspea da i go privle~e vnimanieto i na moment da ja dobie nejzinata prisutnost. I raska`uva{e za negovata golema qubov, Roksana. No za `al moral da ja napu{ti poradi toa {to ne uspeal da i izgradi tolku ulici kolku na nea i bile potrebni, zaradi toa {to ne uspeal da i gi donese najubavite ve`erni toaleti navreme, no presudno bilo toa {to nekoj napi{al pesna za nea a ne bil toj, Pesnata ja napi{al nekoj profesor po xez na univerzitetot vo Feniks. Vnimanieto zavr{i so konstatacija deka `ivotot prodol`uva ponatamu, normalno i baraweto.
Za malku }e zaboravev, prodol`uva i prikaznata!
-U{te eden drug den!
U{te eden drug den koga devojkata e so pra{awata. Vujko i toj den izvadi od eden kov~eg zlatna kruna koja i ja podati. Toa be{e zlatna kruna napravena od dvaeset i ~etiri karatno zlato ukrasena so ametist izvaden od rudnicite nakde od jugot na Afrika. Ja napravil Kartie kao dokaz deka mu e pod~inet. Toa be{e znak na pro{tevawe {to svojata vnuka ostavil tolku dolgo sama, cel `ivot.
Nestrplivosta da ja otvori {kolkata raste{e. Otkako ja najde nema[e nikakva druga preokupacija. Ponekoga{ }e otide{e do bregot samo za da gi vidi mestat kade sekoj den ode{e poslednite dvaeset godini. Proodi koga ima{e {est meseci. Na denot koga proodi majka i go nose{e beliot fustan {to taa go nose{e koga ja najde {kolkata. Nestrplivosta pobedi. Ja izvadi {kolkata so edna edinstvena cel: Da ja otvori! I ja otvori. Toj den branovite donesoa mnogu sol.
Odisejata i prikaznata prodol`uvaat!
-Rodenden!
Tokmu taka, nejziniot rodenden. Site koi mo`ea dojdoa, a onie koi ne uspeea gi iskoristija uslugite na Fedeks i pratija podaroci. Devojata be{e nasmeana. Ostatocite od otvorenata {kolka stoea na masata z trofei. Slonovata koska zaedno so jajceto od Komatinski orel ja pravea edinstvenata svetska kombinacija koja so ostatocite od {kolkata izgledaa sovr{eno. Biserot od golemata {kolka , potpolno ist so drugite , stoe{e pokraj drugite. Vo platoto. Branovite donesoa sol. Odisejata vo branovite ponese u{te eden patnik. Devojkata.
Prodol`uva prikaznata do krajot.
-Den za odmor!
Voobi~aeno e nedela. Devojkata ode{e po bregot. Vujko i nekade daleku povtorno osvojuva. Ti{inata ja rasipuva{e samo so krckaweto na solta pod nozete an devojkata. Da, go nose{e crvenoto pismo. Nasmevkata na nejzinot lice mo`e{e da se zabele~i ako ja nabquduvate duri i od mese~inata.
Crvenoto pismo be{e biserot koj ne go najde vo {kolkata. Tamu pi{uva{e:
Go dobiv tvoeto pismo.
P.S. I jas tebe, iako ima poubav na~in toa da go ka`am!
- Odisej,
Devojkata se vika{e Eva. @ivee vo Troja.