Mir,ki pada kot dež,
trenutki smrek,
vršečih v osrčju gozdov,
samo lajež psov
po golih bregovih.
Dim iz nizkih hiš,
dvojni kolobarji teme,
devici okoli oči ...
Tiho trkanje na vrata
in nikogar ,ko jih odpreš,
niti sledi rok,
na rahli slani las.
Samo otožni kriki štorkelj,
od katerih še dolgo odmeva,
pod nebom ...