Angelica49
Početnik
- Poruka
- 15
Novice.Dnevnik.si Novice/Slovenija
Prihodnje leto 50 zdravnikov iz tujine?
Vlada danes o skrajšanem in poenostavljenem postopku za prihod zdravnikov iz držav, ki niso članice EU
Slovenija - četrtek, 25.11.2010 Tekst: Nina Knavs
Ljubljana - Slovenija bo, kot kaže, v kratkem "uvozila" precejšnje število zdravnikov iz držav, ki niso članice Evropske unije. Po zadnjih podatkih želi pri nas delati 194 zdravnikov iz tujine, minister za zdravje Dorijan Marušič pa upa, da bi lahko že v prihodnjem letu zaposlili okoli 50 tujih specialistov, pri čemer bo šlo predvsem za zdravnike iz držav nekdanje Jugoslavije. To naj bi omogočili poenostavljeni postopki pred zaposlitvijo, ki naj bi bili po novem končani že v enem mesecu, pod eno streho pa jih bo vodilo ministrstvo za zdravje. Marušič zatrjuje, da to ne pomeni zniževanja zahtev po strokovnem znanju in znanju slovenskega jezika.
*
Zdravnik bo moral znati slovensko, ko bo začel v slovenskem zdravstvu delati samostojno, je pojasnil. O predlogu zakona o poklicnih kvalifikacijah, ki poenostavlja in krajša postopke prihoda tujih zdravnikov, bo danes razpravljala vlada. Za preverjanje znanja bo glede na predlog zakona skrbela komisija, ki jo bo oblikovalo ministrstvo za zdravje. Na ministrstvu so ob tem spomnili, da so doslej ti postopki trajali tudi po tri leta. Letos je v Slovenijo prišlo 10 zdravnikov, po podatkih ministrstva pa nam primanjkuje okoli 500 zdravnikov. Novi zakon bo olajšal tudi prihod tujih diplomantov medicinskih fakultet, ki bodo v Sloveniji opravljali specializacijo. Pripravništvo jim bo sicer krila zdravstvena blagajna, a bodo morali nato tri leta delati v slovenskem zdravstvu ali pa vrniti denar.
Tuji zdravniki, ki bodo v Slovenijo prišli po novem postopku, bodo morali pred tem dobiti ponudbo za delo. To pomeni, da bodo prihajali predvsem tisti specialisti, ki jih v zdravstvu najbolj primanjkuje. UKC Ljubljana se je na primer že javilo nekaj več kot deset anesteziologov iz tujine, večinoma iz držav bivše Jugoslavije in vzhodne Evrope. Vse kandidate so že obvestili o pogojih za zaposlitev, a do zdaj njihovega odgovora še niso dobili.
Ob pričakovanem "uvozu" zdravnikov iz tujine se obeta tudi krčenje sedanjih dežurnih mest. Glede na novi pravilnik o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki bo v veljavo stopil prihodnji teden, bodo dežurna mesta primerna le še ob "srednji" obremenjenosti zaposlenih. Pri manj kot 25-odstotni obremenjenosti, ki je običajna pri rednem delu, naj bi neprekinjeno nujno medicinsko pomoč zagotavljali s pripravljenostjo, kadar bi bila obremenjenost višja od 60 odstotkov običajne, pa naj bi uredili izmensko delo.
Poleg tega bodo morali zdravstveni domovi in bolnišnice po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Ivana Eržena neprekinjeno pomoč organizirati skupaj, kadar bo skrajna točka, ki bi jo skupna pomoč še pokrivala, od nje oddaljena največ 25 kilometrov po cesti. Redno delo naj bi izvajalci opravljali najmanj od 7. do 14. ure in največ do 20. ure. To pomeni odmik od prvotnega načrta, po katerem bi morali redni program v okviru specialistične bolnišnične dejavnosti izvajati najmanj od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure. Kot je znano, so imeli v bolnišnicah precej pripomb na zahtevo po delu ambulant do 20. ure, saj so zaradi nje v praksi pričakovali precej težav, na primer z zagotavljanjem storitev laboratorijev. Bolnišnice in zdravstveni domovi se bodo morali novemu pravilniku prilagoditi do konca leta, mreža neprekinjene pomoči pa bo glede na načrte ministrstva pripravljena do aprila.
Glede načrtovanega krčenja števila porodnišnic je bil minister Dorijan Marušič precej skop. Poudaril je, da bo razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo o tem šele razpravljal, tako da so ga takojšnji negativni odzivi dela stroke in politična razprava "na ravni županov" presenetili. Tudi glede optimizacije na drugih področjih, kot je na primer pediatrija, bo treba razpravo za začetek opraviti v strokovnih krogih, je poudaril.
Najbolj iskani: anesteziologi in družinski zdravniki
Zdravniška zbornica Slovenije bo še naprej sodelovala pri preverjanju usposobljenosti tujih zdravnikov, ki se bodo zaposlovali v Sloveniji. Predsednica zbornice Gordana Živčec Kalan se strinja s poenostavitvijo postopkov za tiste specialiste, ki jih v Sloveniji najbolj primanjkuje. Pri tem gre zlasti za anesteziologe in družinske zdravnike, pa tudi za specialiste na področju intenzivne medicine, patologije in splošne kirurgije. Zavzema pa se, da bi tujim zdravnikom, ki se bodo zaposlovali v slovenskem zdravstvu, pomagali pri pridobivanju državljanstva, tako da bi v Sloveniji ostali tudi po preteku "obveznega" obdobja.
Kot je poudarila, zdravniška zbornica vztraja, da morajo imeti tuji zdravniki, ki se zaposlijo v slovenskem zdravstvu, enako znanje kot slovenski zdravniki, pa tudi primerno znanje slovenskega jezika. Po oceni Živčec-Kalanove sta s slovenskima medicinskima fakultetama primerljivi obe hrvaški fakulteti, pa tudi beograjska fakulteta, medtem ko je znanje diplomantov nekaterih drugih medicinskih fakultet na področju nekdanje Jugoslavije v povprečju slabše.
Prihodnje leto 50 zdravnikov iz tujine?
Vlada danes o skrajšanem in poenostavljenem postopku za prihod zdravnikov iz držav, ki niso članice EU
Slovenija - četrtek, 25.11.2010 Tekst: Nina Knavs
Ljubljana - Slovenija bo, kot kaže, v kratkem "uvozila" precejšnje število zdravnikov iz držav, ki niso članice Evropske unije. Po zadnjih podatkih želi pri nas delati 194 zdravnikov iz tujine, minister za zdravje Dorijan Marušič pa upa, da bi lahko že v prihodnjem letu zaposlili okoli 50 tujih specialistov, pri čemer bo šlo predvsem za zdravnike iz držav nekdanje Jugoslavije. To naj bi omogočili poenostavljeni postopki pred zaposlitvijo, ki naj bi bili po novem končani že v enem mesecu, pod eno streho pa jih bo vodilo ministrstvo za zdravje. Marušič zatrjuje, da to ne pomeni zniževanja zahtev po strokovnem znanju in znanju slovenskega jezika.
*
Zdravnik bo moral znati slovensko, ko bo začel v slovenskem zdravstvu delati samostojno, je pojasnil. O predlogu zakona o poklicnih kvalifikacijah, ki poenostavlja in krajša postopke prihoda tujih zdravnikov, bo danes razpravljala vlada. Za preverjanje znanja bo glede na predlog zakona skrbela komisija, ki jo bo oblikovalo ministrstvo za zdravje. Na ministrstvu so ob tem spomnili, da so doslej ti postopki trajali tudi po tri leta. Letos je v Slovenijo prišlo 10 zdravnikov, po podatkih ministrstva pa nam primanjkuje okoli 500 zdravnikov. Novi zakon bo olajšal tudi prihod tujih diplomantov medicinskih fakultet, ki bodo v Sloveniji opravljali specializacijo. Pripravništvo jim bo sicer krila zdravstvena blagajna, a bodo morali nato tri leta delati v slovenskem zdravstvu ali pa vrniti denar.
Tuji zdravniki, ki bodo v Slovenijo prišli po novem postopku, bodo morali pred tem dobiti ponudbo za delo. To pomeni, da bodo prihajali predvsem tisti specialisti, ki jih v zdravstvu najbolj primanjkuje. UKC Ljubljana se je na primer že javilo nekaj več kot deset anesteziologov iz tujine, večinoma iz držav bivše Jugoslavije in vzhodne Evrope. Vse kandidate so že obvestili o pogojih za zaposlitev, a do zdaj njihovega odgovora še niso dobili.
Ob pričakovanem "uvozu" zdravnikov iz tujine se obeta tudi krčenje sedanjih dežurnih mest. Glede na novi pravilnik o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki bo v veljavo stopil prihodnji teden, bodo dežurna mesta primerna le še ob "srednji" obremenjenosti zaposlenih. Pri manj kot 25-odstotni obremenjenosti, ki je običajna pri rednem delu, naj bi neprekinjeno nujno medicinsko pomoč zagotavljali s pripravljenostjo, kadar bi bila obremenjenost višja od 60 odstotkov običajne, pa naj bi uredili izmensko delo.
Poleg tega bodo morali zdravstveni domovi in bolnišnice po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Ivana Eržena neprekinjeno pomoč organizirati skupaj, kadar bo skrajna točka, ki bi jo skupna pomoč še pokrivala, od nje oddaljena največ 25 kilometrov po cesti. Redno delo naj bi izvajalci opravljali najmanj od 7. do 14. ure in največ do 20. ure. To pomeni odmik od prvotnega načrta, po katerem bi morali redni program v okviru specialistične bolnišnične dejavnosti izvajati najmanj od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure. Kot je znano, so imeli v bolnišnicah precej pripomb na zahtevo po delu ambulant do 20. ure, saj so zaradi nje v praksi pričakovali precej težav, na primer z zagotavljanjem storitev laboratorijev. Bolnišnice in zdravstveni domovi se bodo morali novemu pravilniku prilagoditi do konca leta, mreža neprekinjene pomoči pa bo glede na načrte ministrstva pripravljena do aprila.
Glede načrtovanega krčenja števila porodnišnic je bil minister Dorijan Marušič precej skop. Poudaril je, da bo razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo o tem šele razpravljal, tako da so ga takojšnji negativni odzivi dela stroke in politična razprava "na ravni županov" presenetili. Tudi glede optimizacije na drugih področjih, kot je na primer pediatrija, bo treba razpravo za začetek opraviti v strokovnih krogih, je poudaril.
Najbolj iskani: anesteziologi in družinski zdravniki
Zdravniška zbornica Slovenije bo še naprej sodelovala pri preverjanju usposobljenosti tujih zdravnikov, ki se bodo zaposlovali v Sloveniji. Predsednica zbornice Gordana Živčec Kalan se strinja s poenostavitvijo postopkov za tiste specialiste, ki jih v Sloveniji najbolj primanjkuje. Pri tem gre zlasti za anesteziologe in družinske zdravnike, pa tudi za specialiste na področju intenzivne medicine, patologije in splošne kirurgije. Zavzema pa se, da bi tujim zdravnikom, ki se bodo zaposlovali v slovenskem zdravstvu, pomagali pri pridobivanju državljanstva, tako da bi v Sloveniji ostali tudi po preteku "obveznega" obdobja.
Kot je poudarila, zdravniška zbornica vztraja, da morajo imeti tuji zdravniki, ki se zaposlijo v slovenskem zdravstvu, enako znanje kot slovenski zdravniki, pa tudi primerno znanje slovenskega jezika. Po oceni Živčec-Kalanove sta s slovenskima medicinskima fakultetama primerljivi obe hrvaški fakulteti, pa tudi beograjska fakulteta, medtem ko je znanje diplomantov nekaterih drugih medicinskih fakultet na področju nekdanje Jugoslavije v povprečju slabše.
bas zato sam i dala ovaj post tu... da smo blize... 
)
Ima nas jos ponekde rasturenih po svetu kojima je cast, solidarnost in empatija ostala i nije prodana..
