Ko ležeš,dišiš kot trava ,
ki sem jo kosil ,
ko te še nisem poznal ,
a sem vedel , da si !
Ko se približam postelji
je v njej tvoj trebuh ,
ki diši kot razgret beton ,
po katerem si hodila bosa.
Ko ležiš ,stopim v ogenj
in z ognjem se dvigam ,
kakor plameni ,ki jih gasijo
s curki bencina
in dišijo , kot tvoje prsi.
Smaragdna noč ,
ne vidim iz sobe ,
toda slišim,da grlice na veji drevesa,
nežno dihajo .
Tema je naslonjena na drugo stran ,
ki jo podpira sonce,
zdaj leživa oba
in dotikava se druge strani .
Zjutraj eden odide ,
za njim ostane v postelji
prazen prostor
in vonj, ki ne bo minil nekaj dni.
Potem so noči stisnjene ,
kot pljuča ,ki so izdihnila zrak .
Ko odidem ,ostane tvoj vonj ,
na moji koži .
Še vedno diham
in vidim
smaragdno noč .